Pravi naslov za kadrovske rešitve
Pogodba za določen čas
Pogodba o zaposlitvi za določen čas je
izjema
in se lahko sklene samo v naslednjih primerih in pod naslednjimi pogoji:
- samo takrat, ko ima delodajalec samo začasno potrebo po delu
- samo za omejen čas, ki je nujno potreben, da se to delo opravi
- samo v primerih, določenih zakonom ali kolektivno pogodbo.
Zaradi navedenega je to posebna (atipična) pogodba o zaposlitvi (54. čl. ZDR-1).
Pogodba o zaposlitvi za določen čas se lahko sklene za polni ali krajši delovni čas, lahko ima hkrati značilnosti še katere druge atipične pogodbe o zaposlitvi (na primer delo na domu, poslovodenje, prokura…).
Kdaj se lahko pogodba o zaposlitvi sklene za določen čas, da bo skladna z zakonom?
Glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je potrebno upoštevati, da se le ta lahko sklene samo izjemoma, če gre za primere, določene:
- z zakonom (54. čl. ZDR-1)
navedeni so na sledeči povezavi razlogi in omejitve pogodb o zaposlitvi za določen čas) - s kolektivno pogodbo (v nekaterih kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti so določeni tudi drugi primeri sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas oziroma daljša obdobja sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas oziroma primeri, ki veljajo za manjše delodajalce).
Poleg navedenega je dopustna sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi v primeru, ko delodajalec na objavo prostega delovnega mesta za nedoločen čas, ne najde ustreznega kandidata, in sicer kadar noben od prijavljenih kandidatov ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. V tem primeru lahko delodajalec z enim od prijavljenih kandidatov, ki izpolnjuje z zakonom ali s podzakonskim aktom določene pogoje, sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas do enega leta, če je taka zaposlitev potrebna zaradi nemotenega opravljanja dela (54., 22. čl. ZDR-1).
Vodilni delavec lahko izjemoma sklene pogodbo o zaposlitvi za določen čas, če je že zaposlen pri delodajalcu na drugih delih za nedoločen čas. V tem primeru mirujejo pravice, obveznosti in odgovornosti iz pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas (74. čl. ZDR-1).
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, mora (med drugim) vsebovati čas, za katerega je sklenjena, razlog za sklenitev in določilo o načinu izrabe letnega dopusta (31. čl. ZDR-1).
Pogodbo o zaposlitvi (torej eno ali več zaporednih pogodb) se sklene za največ 2 leti (razen v primerih, ki so označeni na sledeči povezavi razlogi in omejitve pogodb o zaposlitvi za določen čas)
Delodajalec ne sme skleniti ene ali več zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo, katerih neprekinjen čas trajanja bi bil daljši kot dve leti, razen v primerih, določenih v spodnji tabeli. Za isto delo se šteje delo na delovnem mestu oziroma vrsti dela, ki se dejansko opravlja po določeni sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za določen čas. Prepovedano je t.i. »veriženje« pogodb za določen čas.
PRIMER – SITUACIJA: pri delodajalcu gre za eno delovno mesto: na primer »prodajalec«.
Na tem delovnem mestu je bil najprej zaposlen za določen čas enega leta delavec A. Ko je delavcu A prenehala pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje, je delodajalec za isto delovno mesto »prodajalec« sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas enega leta z delavcem B. Ko delavcu B preneha pogodba o zaposlitvi in delovno razmerje, delodajalec na tem delovnem mestu ne sme več skleniti pogodbe z istim (B) ali drugim (C) delavcem za določen čas. V kolikor gre še vedno za potrebo po delu na delovnem mestu »prodajalec«, se namreč šteje, da je to stalna potreba po delu na tem delovnem mestu, zato je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.

Omejitve veljajo tudi za delavca, zaposlenega pri delodajalcu za zagotavljanje dela (torej za agencijskega delavca).
Trimesečna ali krajša prekinitev ne pomeni prekinitve zaporednega sklepanja pogodb o zaposlitvi (55. čl. ZDR-1).
Navedeni pogoji in omejitve delovnega razmerja za določen čas ne veljajo za pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo ali prokuristom (73. čl. ZDR-1).
V primeru, da se po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, pri delodajalcu pojavi ponovna potreba po delu za določen čas, se lahko z delavcem ponovno sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Seveda je pri tem potrebno upoštevati vsa določila v zvezi z sklepanjem pogodbe za določen čas, kot je navedeno v zgornjem tekstu. Potrebna je ponovna javna objava prostega delovnega mesta (razen v primerih izjem, ki so določene v 26. členu ZDR-1). Sprememba v socialnih zavarovanjih pa ni potrebna.
V primeru, da se po poteku časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas (ali pa že med tem časom), pri delodajalcu pojavi potreba po delu za nedoločen čas, se sklene z delavcem nova pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas. Javna objava prostega delovnega mesta v večini primerov ni potrebna, izjeme so določene v 26. členu ZDR-1, v vsakem primeru je potrebno urediti spremembo v socialnih zavarovanjih.
Pri morebitni spremembi pogodbe o zaposlitvi iz nedoločenega časa v določen čas je prav tako potrebno skleniti novo pogodbo o zaposlitvi in seveda dosledno upoštevati vsa določila v zvezi z sklepanjem pogodbe za določen čas, kot je navedeno v zgornjem tekstu. Javna objava prostega delovnega mesta v tem primeru ni potrebna, potrebno pa je urediti spremembo v socialnih zavarovanjih (49., 26. čl. ZDR-1).
Pravice in obveznosti v času trajanja pogodbe za določen čas:
V času trajanja delovnega razmerja za določen čas imata pogodbeni stranki enake pravice in obveznosti kot v delovnem razmerju za nedoločen čas, če z zakonom, ki ureja delovna razmerja, ni določeno drugače (56. čl. ZDR-1).
Delavec, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ima pravico do letnega dopusta in regresa za letni dopust. V primeru, da traja delovno razmerje po eni ali več pogodbah o zaposlitvi nepretrgano celo koledarsko leto, ima pravico do obojega v celoti, v nasprotnem primeru pa do sorazmernega dela.
Pri obračunu plače za pogodbe o zaposlitvi za določen čas je delodajalec dolžan plačevati prispevek delodajalca za primer brezposelnosti v petkratnem znesku (višina prispevka 0,06% x 5) (39. čl. ZUTD-A).

Avtomatična sprememba iz določenega v nedoločen čas velja v naslednjih primerih:
- v primeru, da s pogodbo o zaposlitvi čas trajanja ni pisno določen oziroma, če pogodba o zaposlitvi za določen čas ni sklenjena v pisni obliki ob nastopu dela, se domneva, da je pogodba o zaposlitvi sklenjena za nedoločen čas;
- v primeru, da je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo (pisna oblika, določen oziroma določljiv čas trajanja pogodbe, razlog za sklenitev, upoštevanje vsebinskih in časovnih omejitev in drugo), se šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas;
- enako velja, če delavec ostane na delu tudi po poteku časa, za katerega je sklenil pogodbo o zaposlitvi (56. čl. ZDR-1).
Na splošno velja, da mora delodajalec, ko zaposluje nove delavce, prosto delovno mesto objaviti. Izjeme od tega pravila so določene z zakonom.
Delodajalec, ki ima že zaposlene delavce za določen čas in ima namen zaposliti delavce za nedoločen čas, mora svoje delavce pravočasno pisno obvestiti o svoji nameri. Tako so ti delavci posebej obveščeni in lahko kandidirajo za delo za nedoločen čas (25. čl. ZDR-1).
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bistvena posebnost te atipične pogodbe.
Veljati preneha namreč brez odpovednega roka s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. V primeru, da je v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, datum prenehanja samo določljiv (ne pa datumsko določen), le-ta preneha veljati, ko je, npr., dogovorjeno delo opravljeno oziroma s prenehanjem razloga, za katerega je bila sklenjena (npr. z vrnitvijo začasno odsotnega delavca).
V primeru, da delavcu preneha pogodba o zaposlitvi za določen čas, mu je delodajalec dolžan izplačati odpravnino.
Višina odpravnine je določena glede na trajanje zaposlitve (po vseh pogodbah) pri delodajalcu:
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za eno leto ali manj: 1/5 osnove
- v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena za več kot eno leto: 1/5 osnove + sorazmerni del za vsak mesec dela.
Podrobneje o višini odpravnine na povezavi: odpravnina v primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Osnova za odmero odpravnine je povprečna mesečna plača delavca za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi za določen čas.

Izjeme, ko odpravnina ni potrebna, glede na razlog sklepanja pogodbe:
- nadomeščanje začasno odsotnega delavca
- opravljanje sezonskega dela, ki traja manj kot tri mesece v koledarskem letu
- opravljanje javnih del
- vključitev v ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Izjeme, ko odpravnina ni potrebna, glede na okoliščine:
- ko se v času trajanja ali po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas
- če delavec nadaljuje z delom na podlagi pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas
- če delavec ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas za ustrezno delo, ki mu ga je ponudil delodajalec po poteku pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Pogodba o zaposlitvi, sklenjena za določen čas, lahko preneha, če se pred potekom časa, za katerega je bila sklenjena, o tem sporazumeta pogodbeni stranki oziroma v drugih zakonsko določenih primerih, in sicer:
- s smrtjo delavca ali delodajalca – fizične osebe,
- z redno ali izredno odpovedjo (in sicer podano tako s strani delavca kot s strani delodajalca),
- s sodbo sodišča,
- po samem zakonu (zaradi ugotovljene invalidnosti I. kat. ali zaradi poteka delovnega dovoljenja),
- v drugih primerih, ki jih določa zakon (npr., če je umaknjeno soglasje delodajalca, kadar gre za dopolnilno delo) (79. čl. ZDR-1).
OPOZORILO: potrebno je preveriti tudi določila kolektivnih pogodb (dejavnostnih in podjetniških), splošnih aktov delodajalca in konkretnih pogodb o zaposlitvi.
VIRI:
Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1. (2013). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 12. aprila 2013. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5944
Zakon o urejanju trga dela – ZUTD. (2010). Sprejet v Državnem zboru Republike Slovenije, v veljavi od 27. oktobra 2010. Dostopno prek http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO5840
Krašovec, D., Rangus, A., Mašera, D. (2021). Novi veliki komentar Zakona o delovnih razmerjih in reforme trga dela 2021. Ljubljana: Založba Reforma.
ZA REŠITVAMI KADROVSKIH PROBLEMOV STOJIMO STROKOVNJAKI
Kami, d.o.o., Ljubljana
Podmilščakova ulica 36
1000 Ljubljana
01 43 11 290
0590 53 642
041 670 646
031 378 154
faks: 01 43 02 299
kadrovska@kami.si
Spletna stran za funkcionalnost uporablja piškotke, ki ne hranijo osebnih podatkov. Z nadaljevanjem obiska strani soglašate z njihovo uporabo. Več informacij